Imela je lepo otroštvo in mladost, imela je prijatelje in prijateljice, rada je imela morje, naravo, igro z otroki, znala se je ustaviti, občudovati, razmišljati ...

Po osnovni šoli je obiskovala in zaključila gostinsko šolo. Dvajsetletna je potrkala na vrata našega samostana; želela je postati Marijina sestra: »Za nekaj se moram odločiti! Rada bi bila Gospodova lučka, ki bo svetila trpečim bratom in sestram.«

Veselo je stopala po začetni poti redovne vzgoje in se zavzeto pripravljala, da z zaobljubami izroči Bogu in bratom vse svoje življenje. Bog je sprejel njeno velikodušno pripravljenost na poseben način: odkrili so ji težko obliko raka.

Leto in pol je potem teklo njeno življenje med bolnišnico ter samostanom, med težkimi preiskavami in kemoterapijami ter opogumljajočo bližino sestrske skupnosti in domačih. V molitvi je krepila moči za sprejemanje in darovanje trpljenja. Skupaj s preizkušnjo je rasla tudi njena vera in ljubezen do Jezusa.

Kljub bolezni, ki je zavratno napredovala, je dobila dovoljenje za zaobljube. Na ta svoj »največji dan življenja« se je pripravljala z vsem srcem in veliko hvaležnostjo Bogu; Njemu je želela podariti vse, kar je imela, samo sebe. Bila je srečna!

Njeno prvo poslanstvo je bilo varstvo otrok. Delo jo je veselilo, a telo je omagovalo pod težo bolezni. Njene moči so slabele, srce pa je bilo vedno bolj polno ljubezni in skrivnostne sreče, ki jo je želela deliti z vsemi. Skupaj z zdravniki se je vztrajno borila za zdravje, obenem pa gojila željo po popolni predanosti Božjim načrtom.

Že v osnovni šoli je začela pisati dnevnik in ga nadaljevala vse do svojega odhoda k Očetu …

5. april

Gospod, Ti me vidiš in me poznaš, sama pa ugotavljam, da se ne poznam.

Zaupam Ti in se podajam na to pot; pot, ki vodi k meni, v moje bistvo, v mojo dušo … Hodi z menoj, moj Gospod, ne znam sama. Naj raziščeva, odkrijeva, razkrinkava vse globine v mojem bistvu: napačne, neumne, grde, slabe, gnile … Naj vse to stopi na svetlo, naj zagleda luč dneva! Prepričana sem, da se bo izgubilo v nič. Da, Gospod, hočem se spopasti z vsemi temnimi globinami, samo hodi z menoj!

Rada Te imam, moj Jezus!

16. april

Rada imam skupnost, vzljubila sem vse sestre. Prijeten je ta občutek v moji notranjosti.

Zavedam se, da smo vse vgnetene v isti hleb kruha. Da pa je to sploh mogoče, je nujno potrebna ljubezen. Prihajam k Tebi, moj Jezus. Nauči me ljubiti. Ne tako, kot ljubi svet. To ni ljubezen, to je egoizem! Nauči me ljubiti, Gospod! Živeti za vse in hkrati ne biti od nikogar, samo Tvoja.

Jagoda grozda sem v Tvojem vinogradu. Lepa jagoda sem, sonce sveti name, dozorevam. Sok ljubezni se nabira v tej kaplji. Od Tebe izvira vse dobro, kar je v meni. Ta grozdna jagoda hoče v Tvojo stiskalnico, samo prosi Te – bodi z njo!

Rada Te imam, moj Jezus!

26. april

Tako sem utrujena, moj Gospod! Vse dele in delčke telesa čutim. Moje telo je začelo močno stavkati. Težko mi je in hudo, da z menoj ni nič. Velik mehkužec sem, brez kosti in brez mišic. Volja je popolnoma izginila. Kaj naj naredim?

Pospravljala sem sobo, pa me je zgrabila taka lenoba ali utrujenost, da sem mislila vse pustiti. Moje telo čedalje bolj ovira mojega duha. Duh je v kletki telesa in telo ga sploh ne upošteva.

Moj Bog, kje si, v skrbeh te iščem. Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu!

Bodi z menoj, moj Bog in moje vse, kajti mrak se spušča.

Rada Te imam, ljubi moj Jezus!

12. maj

Moj Jezus, pomagaj mi, da bom danes vesela. Tvoja sem in to je velik razlog za veselje. Dan je lahko lep in bogat. Lahko mi naložijo, naročijo ali prepovejo karkoli, nihče mi ne more preprečiti, da z veseljem živim s Teboj!

31. maj

Ne vem, kako naj sama sebe skregam. Čisto nič ni iz mene. Ura še šest ni, jaz pa sem utrujena do onemoglosti. Usedem se na stol kot kup nesreče in vse skupaj je videti zelo klavrno. Tako ne bo šlo več naprej.

O moj Bog, pridi in mi pomagaj! Bodi z menoj, Gospod, tako slabo se počutim, duhovno in telesno.

Od 15. junija do 7. julija dnevnik počiva. V tem času se ji pojavi huda oteklina na vratu, sledi obisk osebne zdravnice in punkcija na onkologiji. Izvidi kažejo na resno bolezen. Prvi pregled na onkološkem inštitutu prepreči začetek vojne za osamosvojitev Slovenije, potem odide v bolnišnico, kjer ostane na zdravljenju.

(se nadaljuje)