Po enajstih letih življenja in služenja v glavnem mestu Ukrajine, smo Marijine sestre 2016 odprle drugo skupnost na zahodnem delu te velike države. In sicer na Zakrpatju v bližini mesta Užgorod, v vasi Turja Remeta na domu naše s. Marte Meško.
Za našo Družbo in vso Vincencijansko družino v Ukrajini je bil zelo srečen 22. oktobra 2016, ko je bilo uradno odprto nove medprovincialne skupnosti. Skupaj z vaščani smo se zbrali pri sv. maši, ki jo je vodil mukačevski škof msgr. Antal Majnik, ob somaševanju mnogih duhovnikov med njimi tudi generalnega predstojnika lazaristov g. Tomaža Mavriča ter novega vicevizitatorja Jana Trzopa.
Gospod škof je z nami delil veselje in hvaležnost, da je v njegovi škofiji nova redovna skupnost, ki s služenjem ubogim oznanja evangelij. Opogumljal nas je tudi z besedami sv. Janeza Pavla II.: »Ne bojte se!« Naj se ne bojimo težav, težkih situacij in preizkušenj. Naj se ne bojimo srečevati z njimi in jih reševati.
V pridigi nas je najprej nagovoril vicevizitator g. Jan Trzop. Spomnil nas je: »Sestri sta na novi postojanki po Božji volji. Lažje bi jima bilo ostati v svojih skupnostih, pri svojem dosedanjem služenju, kjer jima je bilo že vse znano, kjer sta imeli uspeh pri delu,... A sta zaradi širjenja Božjega kraljestva vse zapustili in sedaj začenjata zopet vse znova. Novo skupnost lahko vidimo kot delo in skrb Boga za tukajšnje ljudi. Pošilja vam sestre, ki bodo v vaši vasi z delom in molitvijo govorile o usmiljenju in k temu s svojim zgledom vabile tudi vas.«
G. Tomaž Mavrič pa nas je v nagovoru predvsem spodbujal k sodelovanju, da bi s skupnimi močmi gradili Božje kraljestvo. Da bi, kot nas vabi papež Frančišek v letu Božjega usmiljenja, najprej mi sami v svojem življenju doživeli Božje usmiljenje; ljubezen usmiljenega Očeta, njegov usmiljeni pogled, njegovo vztrajno in ponižno čakanje. Vabil nas je, naj se spomnimo, kolikokrat smo bili sami deležni usmiljenja v svojem življenju. Saj bomo po izkušnji Božjega usmiljenja tudi sami želeli deliti Božje usmiljenje.
Po sv. maši je g. škof blagoslovil samostan, v katerem zdaj živita s. Jožica Sterle, ki je zadnjih enajst let že delovala v Kijevu in s. Ivančica Fulir, ki prihaja iz hrvaške pokrajine. Njuno služenje je povezano z lazaristi, ki delujejo na tem območju, v župnijah med otroki in mladimi ter po mnogih okoliških vaseh med ostarelimi in bolniki.
Skupaj s sestrami se veselimo »rojstva« nove skupnosti, njune odprtosti in korajže. Naj ju na vseh poteh spremlja Božji blagoslov.
s. Barbara Peterlin
