Prva naloga posvečenega življenja je narediti vidna čudovita dela, ki jih Bog izvršuje v krhki človeškosti poklicanih oseb. O teh čudovitih delih bolj kot z besedami pričujejo z zgovorno govorico spremenjenega življenja, ki je sposobno presenetiti svet. Na začudenje ljudi te osebe odgovorijo z oznanilom čudovitih milosti, ki jih Gospod izvršuje v tistih, ki jih ljubi. Če se Bogu posvečeni pusti voditi Duhu vse do vrhunske popolnosti, lahko vzklikne: »Vidim lepoto tvoje milosti, zrem njen blesk, odsevam njeno luč, njen neizrekljivi sijaj me je prevzel.« /…/ Tako Bogu posvečeno življenje postane ena od dejanskih sledi, ki jih Trojica pušča v zgodovini, da bi ljudje mogli opaziti mik in domotožje po božji lepoti.
(Posvečeno življenje, 20)
